Kreativni razred, 9. julij ―   Predlog o Referendumu o izstopu iz NATA ni bil še dobro izrečen, že se je na RTVSLO začela kampanja proti izstopu iz NATA. Da nam ne bi niti slučajno padlo na pamet, da gremo ven iz NATA. Različni analitiki, ki jih na RTVSLO kličejo pred občinstvo, pa se niti ne dotaknejo resničnih problemov, zakaj ne NATO! Razkorak med tem, kaj želijo in zahtevajo na ulicah Evropejci in kaj počno in načrtujejo elite, je vse večji. Azijski model, ki kombinira plansko vodenje in privatno pobudo je uspešnješi od neoliberalnega individualizma in pred našimi očmi se Ameriški imperij dobesedno sesipa v prah. V danih razmerah se je pakta NATO polastila in si ga za svoje interese podredila liberalno imperialna elita, ki želi rešiti svoj ogrožen dominantni položaj v svetu.  Milijardne ukrepe sprejema ad hoc, preko noči, brez demokratične razprave in brez konsenza širše javnosti. S takim ravnanjem je zapravila ves  ugled Evrope in porušila vse demokratične standarde. Po drugi strani pa se ta ista elita brez hrbtenice v imenu Evropejcev plazi pred avtokratom Trumpom - zločincem, ki izganja tuje delavce, se brati z oligarhi in Netanyahujem, omogoča genocid, grozi Grenlandiji in Panami in brez povoda napade suvereno državo. Z našimi sredstvi za obrambo želi tako kupiti Trumpovo zavezništvo in si tako zagotoviti stalno financiranje in živo silo za nadaljevanje vojne v Ukrajini in vojaški spopad z Rusijo. Za kar nima  nobenega mandata s strani Evropskih državljanov, ki večinsko zahtevajo mir in ustavitev genocida v Gazi in vojne v Ukrajini. "Trumpov načrt pa je iz umirajoče Evrope prek prodaje plina in orožja izsesatu zadnje kaplje krvi." (Jože P. Damijan) Zato je vsakršno financiranje NATA v danih razmerah, kot bi naši ljudje skupaj z ostalimi Evropejci financirali lastno pogubo. Koliko pa je tem mrhovinarjem brez morale do ljudi, pa vidimo tako v Ukrajini kot v Gazi in še kje. Če bi izstopili iz NATA, bi gotovo morali v danih razmerah organizirati neke vrste samoobrambo, najbolje

Kreativni razred, 9. julij ― Kdo nas bo branil? Moj oče se je leta 1941 ob okupaciji Slovenije oz. razpadu Kraljevine Jugoslavije opredelil za Osvobodilno fronto in partizanski boj ter svobodo. Tudi sam sem se v letih 1990 in 1991 odločil za drugačno domovino kot je bila v okviru tedanje SFRJ, ki je razpadala po nacionalnih, ekonomskih, finančnih, pravnih, vojaško obrambnih, kulturnih, zgodovinskih, športnih in sploh obče človeških šivih. Če bi oba tako preračunavala lastne koristi, nevarnosti in posledice za vse okoli sebe, kot to delajo danes nekateri politiki in njihovi vestni podporniki, potem se verjetno nikoli ne bi odločil za nekatera dejanja, ki so presegala ozek osebni interes. To mi je prišlo na misel, ko spremljam vse silne razprave, ki pravzaprav to sploh niso. Gre za razne pomembneže od politike, do akademskih krogov in seveda novinarstva. Takšne »razprave« so bile po zadnjem glasovanju »nenačelne koalicije« v parlamentu glede referenduma o stroških Nata. Seveda je takoj, že po eni uri, sledila hitra »demokratična« »reakcija« užaljenega predsednika vlade dr. Roberta Goloba na spletu o »nasprotnem referendumu glede izstopa iz Nata.« Hkrati se je razvila živahna razprava vseh presenečenih natofilov. Bolj gre sicer za vseznalsko in vehementno vsiljevanje svojih stališč, kot za kakšno resno debato. In večni ter neuničljivi Janez Janša je zopet v središču pozornosti. Ne samo v Državnem zboru, kjer s predstavniki SDS ne reče nič, ampak tudi z obiskom ustaškega pevca Thomsona v Zagrebu. Postavlja pa se »bistveno« vprašanje. Ja, kdo nas bo pa branil, če nas napadejo »sovražni« Rusi, Kitajci, ali pa po novem – Islandija, Panama, tudi zavezniki in prijatelji Američani? Zaskrbljena predsednica države se še sprašuje, kaj si bodo pa mislili v tujini o nas? Sicer pa velja, da »ni nobene vojaške nevarnosti« za Slovenijo, kar sicer dobro vemo iz naše vojne zgodovine in ob vseh grobovih na naših tleh. Seveda se v debati takoj javijo bivši premier dr. Miro Cerar, ki ima izkušnje s postav

Kreativni razred, 5. julij ― Zgodovinski parlamentarni petek, 4. junija 2025. Nekoliko presenetljivo za vse politične akterje, to česar si največja parlamentarna stranka, Svoboda, ni želela - razpis posvetovalnega referenduma o višanju obrambnih izdatkov iz 2 na 3% BDPja do leta 2030, ki ga je bila predlagala Levica s podporo SDja - je bil izglasovan. Glasove je prispevala opozicijska SDS, da bi vnesla razdor v koaliciji ter posledično izsilila padec vlade in razpis predčasnih volitev. A slednje se ni zgodilo, vsaj še ne, je pa premier Golob vrnil nekako udarec z napovedjo referenduma tudi o samem članstvu v Nato. Jah, super kontra udarec, sem pomislil. Kar naenkrat priložnost h kateri pozivamo že vrsto let mirovniki, prepričani, da bi Slovenija živela bolje, varneje in ponosneje izven te druščine, kot nevtralna ali neuvrščena članica mednarodne skupnosti. In zamisli predsednika vlade ter Svobode sta seveda tako Levica kot SD veselo prikimali. Že takoj, po tem za fanse Nata posebej šokantnem dnevu, so se le ti oglasili, češ da se je šla politika neodgovornega početja. Med prvimi sam vodja SDS Janez Janša, ki se je čutil poklicanega ta del javnosti pomiriti s pojasnilom, da njegovi poslanke in poslanci niso bili nič hudega zagrešili ker je govora o le posvetovalnih in torej ne-zavezujočih referendumih, in da sploh za razveljavitev takega članstva je potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, ki je ni. Nič bat, ostali bomo v Natu – njegovo sporočilo – karkoli bodo rekli ljudje. In, žal, ima prav, a ne glede na to, bo zanimivo in poučno za vse, vedeti kaj si vendarle državljanke in državljani Republike Slovenije mislijo o tem članstvu, po 22 letih vstopa vanj, ob bistveno spremenjenih geopolitičnih in geostrateških okoliščinah. Finci in Švedi, so recimo lani opustili tradicionalno, dolgoletno nevtralnost in vstopili v to zvezo – efekt Rusija nad Ukrajino -, medtem ko o tem še ne razmišljajo Švicarji, Avstrijci in Irci, navkljub vsemu trudu, ki ga vlagajo vodilni Nata in EU ter najmočnejših č